Portugalski minister za zunanje zadeve je potrdil, da je bil Nuno Loureiro, ki je od maja 2024 vodil Center za znanost o plazmi in fuziji na MIT, ustreljen in ubit v Bostonu.

Odvetniki nekdanjega portugalskega premierja Antonia Coste so izrazili zaskrbljenost, ker tožilstvo ni pravočasno posredovalo vseh posnetkov, ki vključujejo njihovo stranko. Generalno tožilstvo je priznalo, da je bilo identificiranih sedem posnetkov, ki niso bili posredovani vrhovnemu sodišču zaradi tehničnih razlogov. Obramba Coste zahteva natančno pojasnilo, zakaj posnetki niso bili prej odkriti in posredovani pristojnim organom.

Paulo Rangel je odgovoril na vprašanje poslanca Ricarda Diasa Pinta (Chega) glede zaposlovanja ne-portugalskih uslužbencev v portugalskih diplomatskih predstavništvih v nekaterih državah, kot sta Rusija in Iran. Rangel je poudaril, da imajo vse diplomatske institucije portugalske in ne-portugalske uslužbence in da v nekaterih državah veljajo "zelo posebna pravila".

Albanski premier Edi Rama je na seji vlade predlagal več sprememb v sestavi izvršilne oblasti. Potrjene so bile premestitve v ministrstvu za šolstvo in ministrstvu za gospodarstvo in inovacije. Armela Baka je bila imenovana za namestnico ministra za šolstvo, medtem ko je bil Endrit Hoxha razrešen s funkcije namestnika ministra za šolstvo in šport.

Kimberly Guilfoyle je kot nova ameriška veleposlanica v Grčiji začela svoj mandat s sprejemom v Grand Hyattu v Atenah. Sprejema se je udeležilo približno 300 gostov, predvsem predstavnikov grških oboroženih sil in varnostnih služb. Iz političnega življenja sta bila prisotna le ministra Nikos Dendias in Vasilis Kikilias ter državni sekretar Charis Theocharis. Guilfoyle se bo srečala tudi s predsednikom republike.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Po tem, ko Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, se je Bela hiša odzvala z ogorčenjem. Različni mediji poročajo o ostri kritiki s strani Bele hiše in o tem, da bi si Trump nagrado zaslužil.

Predsednik Indonezije Prabowo Subianto je v ZN poudaril podporo Indonezije Palestini in izjavil, da je Indonezija pripravljena poslati mirovne sile v Palestino.

Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija so priznale Palestino, kar je sprožilo ogorčenje v Izraelu in kritike v ZDA. Italija je napovedala, da ne bo priznala Palestine, ker bi to pomenilo nagrajevanje Hamasa. Do konca tedna naj bi Palestino priznalo 157 držav članic ZN.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor, je nemško zunanje ministrstvo poklicalo ruskega veleposlanika na pogovor. Nemški kancler Merz je incident označil kot resno grožnjo miru v Evropi. Kasneje se je Nemčiji pridružila še Francija, ki je prav tako poklicala ruskega veleposlanika. Incident bo obravnaval tudi Varnostni svet Združenih narodov. Medtem pa se v Ukrajini nadaljuje vojna, kjer se država že tri leta in pol brani pred rusko agresijo.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor sta se Francija in Nemčija odločili okrepiti poljsko obrambo. Francija je poleg tega poklicala ruskega veleposlanika na zagovor. Danska je ponovila pomen nakupa novega orožja. Poljski veleposlanik v Franciji je opozoril, da Rusija poskuša destabilizirati Poljsko s podžiganjem podjetij in pošiljanjem migrantov na mejo.

Donald Trump je ponovno zagrozil Rusiji s sankcijami zaradi vojne v Ukrajini, medtem ko naj bi hekerski dokumenti razkrili, da so zahodne države pripravljene Rusiji ponuditi ozemeljske koncesije v Ukrajini v zameno za napotitev mirovnih sil EU in NATO. Rusija je medtem izvedla največji zračni napad na Ukrajino od začetka invazije leta 2022.

Paulo Rangel, vidni član portugalske vlade, je obtožil Socialistično stranko (PS) in Blok levice (BE), da v opoziciji zagovarjata stališča, ki jih nista uresničila, ko sta bili na oblasti. Rangel je poudaril, da je aktualna vlada največ storila za rešitev dveh držav. Poleg tega je Rangel kritiziral voditelja stranke Chega, Andréja Venturo, zaradi njegovega "žaljivega odnosa do gasilcev", izrečenega na poletni univerzi PSD, kjer je potekala razprava o radikalizmu.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je dejal, da bo tarifni sporazum med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo »zelo zahteven za Evropo«, čeprav prinaša »predvidljivost in stabilnost v trgovinskih odnosih«. Poudaril je, da gre za »možen rezultat« glede na okoliščine in da je treba »nadaljevati boj za več trgovinskih sporazumov«.

Paulo Rangel, portugalski politik, je poudaril, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike "zelo zahteven" za Evropo. Izpostavil je tudi nujnost, da portugalska podjetja najdejo "nove trge" in da jim vlada pri tem zagotovi "nekaj podpore".

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Francija je potrdila svojo zavezo priznanju palestinske države septembra v New Yorku, kar je prvi korak G7 v tej smeri. Kot odgovor na to je skrajno desni nizozemski politik Geert Wilders napovedal takojšnje zaprtje meje Nizozemske. Medtem se bodo evropske države na konferenci ZN v New Yorku, ki jo bosta soustanovili Francija in Savdska Arabija, zavezale k priznanju Palestine, kar bo postavilo izraelskega premierja Netanjahuja pod pritisk.

V Maroku je potekala seja Sveta za lovstvo, kjer so predstavili statistične podatke lovske sezone. Poleg tega je maroški varuh pravic državljanov, Hassan Tarik, opozoril na spremenjeno naravo napetosti med državljani in javno upravo, pri čemer je poudaril premik v naravi pritožb.

Podjetje Sothema je zaključilo prevzem 99,99 % kapitala Soludia Maghreb, s čimer je okrepilo lokalno proizvodnjo in dostop do zdravil. Fundacija Mohammed VI za znanost in zdravje ter AstraZeneca sta prav tako združili moči za vzpostavitev centrov odličnosti za redke bolezni. Medtem je v Alžiriji napovedan začetek spletnega rezervacijskega sistema za menjavo valut za potovanja v tujino ter pregled vloge zagonskega podjetja Diar Dzair za uvrstitev na borzo. WIFAK BANK je odprla svojo 52. poslovalnico.

Portugalska je izrazila močno podporo atlantskim pobudam, ki jih je sprožil maroški kralj Mohamed VI. v prid afriški celini. To stališče je potrdil portugalski minister za državo in zunanje zadeve, Paulo Rangel, v skupni izjavi, podpisani po srečanju v torek. Portugalska, kot atlantska država, pozdravlja Marokovo vodenje pri spodbujanju razvoja in sodelovanja v regiji.

Alžirski Državni svet je sprejel zakon o preprečevanju in boju proti pranju denarja ter financiranju terorizma. Hkrati je generalni direktor nacionalne varnosti Ali Badaoui predsedoval slovesnosti ob 63. obletnici ustanovitve alžirske policije.

Portugalska socialistična stranka (PS) je danes od vlade zahtevala takojšnjo pojasnitev glede nasprotovanja Portugalske vključitvi omembe prehranske negotovosti v Gazi v končno izjavo vrha CPLP. PS želi slišati ministra Paula Rangela v parlamentu. Podobne zahteve po pojasnilih so že predložile stranke Livre, PCP in BE, ki menijo, da je stališče Portugalske neopravičljivo.

Portugalski minister za zunanje zadeve, Paulo Rangel, je poudaril, da je mobilnost znotraj Skupnosti portugalsko govorečih držav (CPLP) prioriteta vlade in zanikal, da bi obstajale omejitve. Kljub temu so se pojavile kritike glede novega zakona, ki od državljanov CPLP zahteva predhodni vizum, kar so akademiki označili za negativen korak. Rangel je te trditve označil za "lažne ali delne".

Zunanji minister Gvineje Bissau, Carlos Pinto Pereira, je sporočil, da bo Gvineja Bissau gostila vrh CPLP (Skupnost držav portugalskega jezika) z udeleženci, ki se bodo nanj odzvali, ne glede na neodločnost Portugalske glede svoje delegacije. Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je namreč zavrnil sodelovanje Ekvatorialne Gvineje na čelu CPLP. Portugalsko bo na XV. vrhu CPLP v Bissauu zastopal le zunanji minister Paulo Rangel.